Slovenija

Združujemo moči za MSP: Enterprise Europe Network, FINNO in UNIDO skupaj za večjo konkurenčnost

FINNO – platforma sodelovanja za podporo MSP, zagonskim in hitro rastočim podjetjem

FINNO je platforma sodelovanja (https://www.finnosee.eu/), ki jo je vzpostavilo sedem konzorcijev Enterprise Europe Network iz šestih sosednjih držav (Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore ter Severne Makedonije). Temelji na strokovnem znanju, storitvah in povezavah mreže EEN, pri čemer imajo svetovalci mreže osrednjo vlogo pri podpori malim in srednje velikim podjetjem (MSP), zagonskim podjetjem in hitro rastočim podjetjem. Podpirajo jih s programi za izboljšanje pripravljenosti na pridobivanje naložb, poslovnimi spletnimi seminarji, mentorstvom, svetovanjem na področju inovacij in internacionalizacije, povezovanjem ter dostopom do čezmejnih partnerstev.

Ker so MSP pod vse večjim pritiskom, da se posodobijo, digitalizirajo in prilagodijo zelenemu prehodu, želi novi akcijski načrt EEN–UNIDO za obdobje 2026–2028 to sodelovanje narediti še bolj praktično. Z usposabljanjem svetovalcev, diagnostiko MSP, načrti preobrazbe, pilotnimi dejavnostmi in čezmejnim sodelovanjem lahko EEN, FINNO in UNIDO podjetjem pomagajo pridobiti znanje, možnosti financiranja in partnerstva, ki jih potrebujejo, da postanejo konkurenčnejša, odpornejša in bolj mednarodno povezana.

Zakaj je sodelovanje v okviru FINNO pomembno

Sodelovanje v okviru FINNO je pomembno, ker temelji na trdnih temeljih mreže Enterprise Europe Network, ki MSP podpira že od leta 2008. V skoraj dveh desetletjih je Enterprise Europe Network ustvarila več kot le mrežo za podporo podjetjem – razvila je skupnost zaupanja vrednih organizacij, izkušenih svetovalcev in strokovnjakov za inovacije, ki sodelujejo po vsej Evropi in širše.

To dolgoročno sodelovanje je okrepilo podporne ekosisteme za inovacije, izboljšalo zmogljivosti organizacij za podporo podjetjem ter svetovalcem omogočilo izmenjavo strokovnega znanja, dobrih praks in poznavanja trgov.

FINNO to sodelovanje nadgrajuje, saj povezuje sedem konzorcijev Enterprise Europe Network iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore in Severne Makedonije. Svetovalci Enterprise Europe Network z usklajenimi skupnimi pobudami zagotavljajo MSP, zagonskim in hitro rastočim podjetjem podporo pri internacionalizaciji, inovacijah, digitalnem in zelenem prehodu, pripravljenosti na pridobivanje naložb ter dostopu do financiranja.

Partnerji ne delujejo ločeno, temveč združujejo strokovno znanje, mreže in vire. Podjetja imajo tako koristi od širšega podpornega ekosistema, močnejših čezmejnih partnerstev in lažjega dostopa do evropskih priložnosti. FINNO navsezadnje dokazuje, da sodelovanje ustvarja večji učinek kot posamična prizadevanja ter MSP pomaga postati konkurenčnejša, odpornejša in bolj mednarodno povezana.

FINNO: platforma za praktično podporo MSP, zagonskim in hitro rastočim podjetjem

FINNO je bil ustanovljen leta 2021 kot platforma sodelovanja sedmih konzorcijev Enterprise Europe Network iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore in Severne Makedonije. Njegov namen je okrepiti skupno delo pri podpori MSP, zagonskim in hitro rastočim podjetjem pri pripravi na pridobivanje finančnih sredstev, inoviranju, internacionalizaciji, digitalizaciji ter trajnostnem oziroma zelenem prehodu.

FINNO od leta 2025 širi svoje dejavnosti znotraj širše mreže Enterprise Europe Network. Njegove storitve so razdeljene na tri glavna področja:

To področje vključuje dejavnosti povezovanja raziskovalne sfere z gospodarstvom, podjetij z viri financiranja ter podjetij med seboj. Mednje sodijo Horizons of Innovation Forum, FINNO Pitching Academia ter povezovanje prek platform SMIC in EEN.

FINNO s spletnimi seminarji in informativnimi srečanji podjetjem pomaga bolje razumeti poslovne priložnosti, pripravljenost na pridobivanje naložb, podporne instrumente EU in poslovanje v sodelujočih državah.

S konkretnimi primeri podjetij, ki so imela koristi od storitev FINNO, platforma prikazuje, kako lahko sodelovanje pripelje do praktičnih poslovnih rezultatov.

FINNO se povezuje tudi s številnimi partnerji in pobudami, med katerimi so UNIDO, EIT, Svet za regionalno sodelovanje, Evropski svet za inovacije, Evropska banka za obnovo in razvoj, Sekretariat CEFTA, Naložbeni okvir za Zahodni Balkan ter Komorski investicijski forum WB6.

Skupna pobuda FINNO in tematske skupine EEN za zagonska in hitro rastoča podjetja

Eden konkretnih primerov sodelovanja FINNO je tretja FINNO Pitching Academia, organizirana skupaj s tematsko skupino EEN za zagonska in hitro rastoča podjetja. Program je namenjen zagonskim podjetjem, ki se pripravljajo na nagovor vlagateljev, in bo potekal kot enomesečni spletni mentorski program od 7. do 30. septembra 2026.

Program zagonskim podjetjem ponuja praktično podporo pri preverjanju njihove pripravljenosti na naložbe, pripravi enostranskega predstavitvenega dokumenta za potencialne vlagatelje, izboljšavi predstavitve za vlagatelje, pridobivanju mentorske podpore in predstavitvi pred vlagatelji. Udeleženci bodo deležni tudi promocije prek omrežja LinkedIn in platforme FINNO.

FINNO in tematska skupina EEN za zagonska in hitro rastoča podjetja zagotavljata skupino mentorjev, ki zagonskim in hitro rastočim podjetjem pomagajo pri izvedbi ocen, pripravi gradiv za vlagatelje ter izpopolnitvi predstavitev za vlagatelje v predsemenski in semenski fazi. FINNO Pitching Academia bo izvedena tudi kot ena od podpornih dejavnosti pilotnega programa sodelovanja EEN–EIT.

Pomoč MSP pri prehodu od ambicij k izvedbi

MSP se pri posodabljanju, digitalizaciji in izboljševanju konkurenčnosti srečujejo z več medsebojno povezanimi izzivi. Mednje sodijo omejen dostop do naprednih tehnologij, nezadostna digitalna znanja, pomanjkanje strateškega znanja za uvajanje industrije 4.0 in težave pri dostopu do financiranja inovacij.

Najnovejši podatki potrjujejo, zakaj je podpora MSP osrednji del sodelovanja FINNO, EEN in UNIDO v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni gori in Severni Makedoniji. V EU predstavljajo MSP 99,8 odstotka vseh podjetij, skoraj dve tretjini zaposlenosti in nekoliko več kot polovico dodane vrednosti, kar potrjuje njihovo osrednjo vlogo v gospodarstvih, kot sta slovensko in hrvaško. Tudi v Bosni in Hercegovini, Severni Makedoniji, Srbiji in Črni gori MSP ustvarjajo velik delež delovnih mest in dodane vrednosti.

Študija UNIDO Ocena pripravljenosti na industrijo 4.0 na Zahodnem Balkanu potrjuje, da so glavne omejitve, s katerimi se srečujejo MSP, finančne in kadrovske, ne pa posledica njihovega odnosa do sprememb. Proračunske omejitve so najpomembnejša ovira, ki jo je navedlo 71 odstotkov anketiranih podjetij, sledi pa pomanjkanje znanj in spretnosti, o katerem je poročalo skoraj šest od desetih podjetij.

To razkriva pomemben paradoks: številna podjetja so odprta za industrijo 4.0 in menijo, da se ji lahko prilagodijo, vendar ima manj kot eno od desetih jasno opredeljeno vizijo ali dokumentiran načrt. Odprtost za preobrazbo se torej še ni prenesla v strukturirano načrtovanje, zato naložbe pogosto ostajajo odzivne oziroma reaktivne.

Omejena je tudi baza zmogljivosti. Sedem od desetih podjetij nima nobenega od specializiranih notranjih delovnih mest, potrebnih za digitalni prehod, 85 odstotkov jih nima opredeljene karierne poti za takšne profile, osem od desetih pa jih v preteklem letu ni izvajalo dejavnosti izpopolnjevanja znanj. To ne pomeni pomanjkanja ambicij, temveč pomanjkanje strukture, praktičnih usmeritev in izvedbenih zmogljivosti – prav tistih vrzeli, ki jih lahko pomagajo odpraviti ciljno svetovanje, diagnostika MSP, načrtovanje preobrazbe in čezmejno sodelovanje.

Zakaj sodelovanje omogoča učinkovitejšo podporo MSP

Izzivi in priložnosti v proizvodnji se ne končajo na državnih mejah. Čezmejni pristop podjetjem omogoča dostop do širšega nabora strokovnjakov, ponudnikov tehnologij in partnerjev, kot ga lahko ponudi posamezni nacionalni trg.

Študija opozarja tudi na strukturno vrzel pri dostopu podpore do podjetij: 61 odstotkov podjetij ne pozna nobenega ukrepa javne podpore, sedem od desetih pa v zadnjih treh letih ni uporabilo nobenega. Podpora je pogosto zasnovana na široki nacionalni ravni, medtem ko je specializirano posredovanje, usmerjeno neposredno v podjetja, ki je potrebno za prenos podpore do posameznih podjetij, še vedno omejeno.

Sodelovanje med EEN, FINNO in UNIDO je namenjeno prav zapolnitvi te vrzeli. Povezuje zaupanja vredne svetovalce, praktične metodologije, ponudnike tehnologij in podporne mehanizme ter podjetjem pomaga dostopati do znanja in orodij, potrebnih za ukrepanje.

Podjetja se lahko prek Enterprise Europe Network in FINNO čezmejno povežejo s svetovalci, raziskovalci, vlagatelji, ponudniki tehnologij in organizacijami za podporo inovacijam. To prispeva k oblikovanju močnejših vrednostnih verig, omogoča poslovna partnerstva in pospešuje izmenjavo dobrih praks na področju inovacij, digitalne preobrazbe in zelenega prehoda.

Kako EEN in UNIDO zahtevne teme pretvarjata v konkretne poslovne korake

Akcijski načrt EEN–UNIDO se osredotoča na industrijo 4.0, zeleni prehod in digitalno preobrazbo, njegov cilj pa je pomagati MSP, da postanejo produktivnejša, odpornejša in bolj trajnostna. V praksi to pomeni podporo podjetjem pri uvajanju tehnologij pametne proizvodnje, digitalnih orodij, umetne inteligence, analitike podatkov in povezanih proizvodnih sistemov.

Cilj ni tehnologija sama po sebi, temveč večja operativna učinkovitost, nižji stroški, boljše odločanje in večja konkurenčnost na mednarodnih trgih.

Pomemben del tega sodelovanja je projekt UNIDO Spodbujanje industrije 4.0 za zeleni prehod in krožno gospodarstvo na Zahodnem Balkanu, ki ga financirata Slovenija in Ciper. UNIDO je v okviru projekta izvedel oceno pripravljenosti na industrijo 4.0, razvil prilagojeno metodologijo Tovarna prihodnosti ter v Novem Sadu ustanovil Inovacijski center za pametno proizvodnjo (SMIC).

Na tej podlagi bosta UNIDO in SMIC usposobila in certificirala skupno skupino svetovalcev EEN po enotnem standardu. Podjetja bodo tako lahko dostopala do enako kakovostne diagnostike, ugotovljene poslovne potrebe pa bo mogoče čezmejno povezati z ustreznimi ponudniki tehnologij in storitev.

Metodologija Tovarna prihodnosti ni običajno ocenjevanje stopnje zrelosti, temveč se začne z ugotavljanjem operativnih izzivov in stroškov podjetja. Certificirani svetovalec opravi diagnostiko na lokaciji podjetja, evidentira njegove operativne izgube ter jih pretvori v jedrnat, stroškovno ovrednoten načrt preobrazbe. Podjetje tako dobi praktičen načrt – nekaj, česar številna podjetja trenutno nimajo.

Vloga svetovalcev mreže

Svetovalci mreže imajo ključno vlogo pri pretvarjanju zahtevnih tem, kot sta industrija 4.0 in digitalna preobrazba, v konkretne poslovne ukrepe.

S spletnimi seminarji, individualnimi svetovanji, mentorstvom in praktičnimi študijami primerov pomagajo MSP oceniti pripravljenost, določiti prednostne naloge, se izogniti pogostim napakam pri uvajanju rešitev ter pripraviti izvedljive časovne načrte digitalne preobrazbe.

Njihova naloga ni le pojasnjevanje digitalne preobrazbe, temveč tudi pretvorba splošne namere podjetja po posodobitvi v konkreten prvi korak. Podjetja povezujejo z viri financiranja, usposabljanji, ponudniki tehnologij in drugimi ustreznimi podpornimi storitvami. Namesto osredotočanja zgolj na tehnologijo jim pomagajo inovacije uporabiti tam, kjer ustvarjajo merljivo poslovno vrednost.

Izkušnje iz dejavnosti FINNO kažejo, da MSP potrebujejo celovit pristop k podpori. Ozaveščanje ostaja pomembno, vendar podjetja vse bolj potrebujejo praktično tehnično znanje, prilagojene svetovalne storitve, načrtovanje preobrazbe, dostop do vlagateljev in možnosti financiranja ter povezave s poslovnimi in inovacijskimi partnerji.

Svetovalci mreže imajo ključno vlogo pri pretvarjanju zahtevnih tem, kot sta industrija 4.0 in digitalna preobrazba, v konkretne poslovne ukrepe. S spletnimi seminarji, individualnimi svetovanji, mentorstvom in praktičnimi študijami primerov pomagajo MSP oceniti pripravljenost, določiti prednostne naloge, se izogniti pogostim napakam pri izvajanju ter pripraviti izvedljive načrte digitalne preobrazbe.

Namesto da bi se osredotočali zgolj na tehnologijo, svetovalci podjetja podpirajo pri uporabi inovacij tam, kjer te ustvarjajo merljivo poslovno vrednost.

Dejavnosti FINNO kažejo potrebo po praktični podpori

Načrtovane in tekoče dejavnosti FINNO, kot so FINNO Pitching Academia, spletni seminarji »FINNO Guides You« in sodelovanje s tematsko skupino EEN za zagonska in hitro rastoča podjetja, kažejo, da MSP in zagonska podjetja iščejo praktično podporo, ne zgolj teoretičnega usposabljanja.

Potrebujejo pomoč pri pripravi poslovnih predstavitev, primernih za vlagatelje, izboljšanju predstavitvenih veščin, pridobivanju osebnega mentorstva, razumevanju digitalne preobrazbe ter povezovanju z vlagatelji in mednarodnimi partnerji. Velik poudarek na coachingu, individualnih povratnih informacijah in praktičnih orodjih odraža naraščajoče povpraševanje po prilagojeni podpori za razvoj podjetij.

Konkreten primer je FINNO Pitching Academia, ki povezuje zagonska podjetja in inovativna MSP. Udeleženci se usposabljajo za pripravo predstavitev, primernih za vlagatelje, prejmejo osebno mentorstvo svetovalcev Enterprise Europe Network, vadijo predstavitev v živo ter so deležni nadaljnje podpore tudi po zaključku programa.

Ta pobuda kaže, kako lahko sodelovanje združi strokovno znanje več partnerjev ter podjetjem pomaga izboljšati pripravljenost na naložbe in se povezati s širšimi mednarodnimi poslovnimi mrežami in mrežami vlagateljev.

Kako Enterprise Europe Network in UNIDO krepita podporo MSP na Zahodnem Balkanu

Študija UNIDO Ocena pripravljenosti na industrijo 4.0 na Zahodnem Balkanu potrjuje, da so glavne omejitve MSP finančne in kadrovske, ne pa posledica odnosa do sprememb. Proračunske omejitve so najpomembnejša ovira, ki jo navaja 71 odstotkov anketiranih podjetij, skoraj šest od desetih pa jih navaja pomanjkanje znanj in spretnosti. V ozadju je pomemben paradoks: podjetja so večinoma odprta za industrijo 4.0 in menijo, da se ji lahko prilagodijo, vendar ima manj kot eno od desetih jasno vizijo ali dokumentiran načrt. Ta odprtost se še ni pretvorila v načrt, zato naložbe navadno ostajajo reaktivne. Podobno omejena je baza zmogljivosti: sedem od desetih podjetij nima nobenega od specializiranih notranjih profilov, potrebnih za digitalni prehod, 85 odstotkov jih nima določene karierne poti za takšne profile, osem od desetih pa jih v preteklem letu ni izvedlo nobenih dejavnosti izpopolnjevanja znanj. Delovna sila je na vseh tehničnih področjih večinoma na začetni ravni. To ne pomeni pomanjkanja ambicij, temveč pomanjkanje strukture, ki ga je mogoče odpraviti z ustrezno podporo.

Ker se proizvodni izzivi in priložnosti ne končajo na državnih mejah, čezmejni pristop podjetjem omogoča uporabo širšega nabora strokovnega znanja, ponudnikov tehnologij in partnerjev, kot ga lahko zagotovi en sam nacionalni trg. Študija kaže na strukturno vrzel pri dostopu podpore do podjetij: 61 odstotkov podjetij ne pozna nobenega ukrepa javne podpore, sedem od desetih pa v zadnjih treh letih ni uporabilo nobenega. Podpora je pogosto zasnovana na široki nacionalni ravni, medtem ko je specializirano posredovanje, usmerjeno neposredno v podjetja, še vedno omejeno. Sodelovanje želi zapolniti prav to vrzel. Poteka v okviru projekta UNIDO Spodbujanje industrije 4.0 za zeleni prehod in krožno gospodarstvo na Zahodnem Balkanu, ki ga financirata Slovenija in Ciper. UNIDO je v njegovem okviru izvedel regionalno študijo, na kateri temeljijo te ugotovitve, razvil prilagojeno metodologijo Tovarna prihodnosti ter ustanovil Inovacijski center za pametno proizvodnjo (SMIC) v Novem Sadu. UNIDO in SMIC bosta na tej podlagi po enotnem standardu usposobila in certificirala skupno skupino svetovalcev EEN, tako da bo podjetje v katerem koli od sodelujočih gospodarstev lahko dostopalo do enako kakovostne diagnostike. Poleg tega regionalna platforma CRM v enem sistemu povezuje certificirane svetovalce, podjetja ter ponudnike tehnologij in storitev. Tako je mogoče potrebo, ugotovljeno v proizvodnem obratu, čezmejno povezati z ustreznim ponudnikom, namesto da bi ostala neizpolnjena.

V praksi naj bi sodelovanje podjetjem pomagalo preseči vzorec, ki ga podatki najjasneje kažejo: vrzel med namero in ukrepanjem. Podjetja so odprta za različna orodja industrije 4.0, vendar uporaba naprednejših tehnologij, kot so digitalni dvojčki, obogatena in navidezna resničnost ali aditivna proizvodnja, ostaja pod desetimi odstotki. Kjer so tehnologijo že uvedli, je najpogosteje navedeni učinek še vedno »brez sprememb«. Samo zanimanje ne prinaša preobrazbe. Odgovor je prilagojena metodologija Tovarna prihodnosti, ki jo je UNIDO razvil prav za profil podjetij, opisan v študiji: podjetja, ki jih vodijo lastniki, imajo omejen kapital in pomanjkanje specializiranih znanj. Metodologija se ne uporablja kot običajna ocena zrelosti, temveč najprej ugotavlja operativne izzive in stroške podjetja, ne pa zgolj njegove stopnje digitalizacije. Certificirani svetovalec izvede diagnostiko na lokaciji, evidentira letne operativne izgube podjetja ter jih pretvori v jedrnat, stroškovno ovrednoten načrt preobrazbe – torej načrt, ki ga ima trenutno manj kot eno od desetih podjetij. Zeleni prehod je vključen v isto diagnostiko in ni dodan ločeno, saj ima trenutno le 15 odstotkov podjetij digitalno podprto okoljsko strategijo.

Študija je še posebej jasna, saj so podjetja vprašali neposredno. Svetovalne storitve in subvencije za naložbe si delijo prvo mesto; vsako od teh oblik podpore je navedlo 62 odstotkov podjetij. Sledita podpora pri pridobivanju znanj in spretnosti z 61 odstotki ter dostop do financiranja s 57 odstotki. Podjetja potrebujejo strukturirano svetovanje, razvoj zmogljivosti in financiranje v skoraj enaki meri, kar zagotavlja trdno podlago za svetovalni model v središču tega sodelovanja. Pomembno je poudariti razliko: ne manjka zavedanje o potrebi po spremembah, saj so podjetja zanje že odprta, temveč poznavanje razpoložljive podpore. Če skoraj polovica podjetij, ki niso uporabila nobene podpore, navede, da zanjo preprosto niso vedela, ustrezen odziv ni še ena splošna kampanja ozaveščanja, temveč zaupanja vreden svetovalec, ki neposredno sodeluje s podjetjem ter ga poveže z že obstoječimi viri financiranja in ponudniki, ki ga še niso dosegli.

Svetovalci mreže so tisti, ki to zapletenost prenašajo v prakso, pri čemer se izognejo povsem abstraktni razpravi. Pri podjetjih, ki so odprta za spremembe, vendar imajo premalo načrtov, znanj in informacij, abstraktne razlage industrije 4.0 na proizvodni ravni pod proračunskim pritiskom nimajo velikega učinka. Zato UNIDO in SMIC svetovalce EEN skupaj usposabljata in certificirata za uporabo skupne metodologije: tako vsako sodelovanje, ne glede na to, kje v regiji poteka, temelji na skupnem standardu zagotovljene kakovosti. Svetovalec v praksi sodeluje z zaposlenimi na lokaciji, vsako opažanje poveže z nečim merljivim, ga izrazi kot podatek, ki je lastniku že razumljiv, in šele nato uvede tehnologijo kot odgovor na konkreten, stroškovno ovrednoten problem. Ker je glavna ovira nepoznavanje razpoložljivih možnosti, svetovalec opravlja še drugo bistveno nalogo: splošno namero po posodobitvi pretvori v konkreten prvi korak ter prek platforme podjetje poveže s financiranjem, usposabljanjem ali ponudnikom, za katerega podjetje ni vedelo, da mu je dostopen.

Kako bi lahko bil videti uspeh do leta 2028

Cilj je, da bi do leta 2028 več MSP uspešno uvajalo digitalne tehnologije, sodelovalo na mednarodnih trgih, pridobivalo naložbe in sodelovalo čezmejno. Te pobude naj bi prispevale k večji inovacijski zmogljivosti, boljši vključenosti v evropske vrednostne verige in večji odpornosti, ki temelji na trajnostnih in digitalno podprtih poslovnih modelih.

Uspeh bi moral biti viden tudi zunaj formalnih kazalnikov. Pomenil bi več zaupanja in sodelovanja med MSP, večjo pripravljenost za vlaganje v inovacije, širšo uporabo digitalnih rešitev in pogostejša poslovna partnerstva.

Uspeh bi navsezadnje pomenil, da podjetja sodelovanje, skupno strokovno znanje in mednarodne mreže vse bolj razumejo kot naravni del svojega poslovnega razvoja in rasti.