Letošnje leto zaznamuje 25. obletnico Evropske inovacijske lestvice (European Innovation Scoreboard – EIS), ki jo je Evropska komisija prvič objavila leta 2001. V tem času je EIS postal ključno orodje za merjenje inovacijske uspešnosti ter za podporo oblikovanju politik na podlagi podatkov in mednarodnih primerjav. S svojim pregledom pomaga državnim organom, podjetjem in raziskovalnim organizacijam, da ocenijo svoje prednosti in izzive ter lažje načrtujejo ukrepe za pospeševanje inovacij.
Inovacijska uspešnost Evrope ostaja visoka – toda rast se upočasnjuje
Od leta 2018 do 2025 je inovacijska uspešnost Evropske unije (EU) v povprečju narasla za 12,6 odstotne točke, kar pomeni stalno izboljševanje, kljub upočasnitvi rasti v zadnjih letih. Vse države članice so dosegle napredek, vendar je razpon med najmanj in najbolj uspešnimi velik – od +0,9 odstotne točke v Luksemburgu do +30,0 v Estoniji. Švedska je letos ponovno prevzela vodilno mesto med najbolj inovativnimi državami EU, medtem ko so Južna Koreja, Kitajska in ZDA še vedno glavni globalni konkurenti.
Položaj Slovenije – med zmernimi inovatorji
Slovenija se tudi letos uvršča med zmerne inovatorje (Moderate Innovators), skupaj z Italijo, Španijo, Portugalsko in nekaterimi srednjeevropskimi državami. To pomeni, da njena inovacijska uspešnost ostaja pod povprečjem EU, a še vedno nad pragom skupine držav z najnižjimi dosežki. Slovenija je letos s skupnim indeksom 94,7 med 27 državami članicami zasedla 13. mesto, kar potrjuje stabilen, a zmeren napredek. Od leta 2018 je Slovenija svojo inovacijsko uspešnost povečala za 16,8 odstotne točke, v zadnjem letu pa še za dodatne 3,4 točke. Med največjimi dosežki izstopajo visoka vključenost prebivalstva v vseživljenjsko učenje in zelo dobre uvrstitve na področju javno-zasebnih soavtorstev ter mednarodnih znanstvenih objav. Hkrati pa Slovenija še vedno dosega nizke rezultate pri vlaganjih tveganega kapitala, ne-RR inovacijskih izdatkih ter deležu zaposlenih IKT strokovnjakov.
Za Slovenijo bo ključno povečati vlaganja v raziskave in razvoj v gospodarstvu, okrepiti sodelovanje med podjetji in raziskovalnimi ustanovami ter dodatno spodbuditi digitalno preobrazbo in trajnostne inovacije.
Poudarek na produktivnosti virov in dela – trajnostni in gospodarski učinki inovacij
Posebno zanimiv je letos nov pogled na produktivnost virov in dela, ki meri, kako inovacije prispevajo k gospodarski rasti in razogljičenju proizvodnje. Dimenzija vključuje tri kazalnike: produktivnost virov (učinkovita raba surovin), produktivnost CO₂ v proizvodnji in produktivnost dela.
Ta dimenzija se je v primerjavi s prejšnjimi leti še okrepila – povprečje EU se je od 2024 do 2025 povečalo za kar 12,4 odstotne točke. Med vodilnimi državami so Irska, Luksemburg, Danska in Nizozemska, na dnu pa države, kot so Romunija, Poljska in Bolgarija. Slovenija je v tej dimenziji dosegla indeks 78,6, kar jo uvršča v sredino skupine zmernih inovatorjev, vendar pod povprečjem EU, kar pomeni, da obstajajo pomembne priložnosti za izboljšanje trajnostne produktivnosti. Še posebej nizka je bila v Sloveniji produktivnost dela, medtem ko je rast produktivnosti CO₂ od leta 2018 zelo spodbudna.
Zanimivo je tudi, da so močni inovatorji (Strong Innovators) v tej dimenziji celo prehiteli inovacijske vodilne države. Tako je povprečje močnih inovatorjev pri produktivnosti virov in dela kar 130 % povprečja EU iz leta 2018, medtem ko imajo inovacijski voditelji nekoliko nižji rezultat (123 %). To kaže, da lahko uspešno povezovanje inovacij in trajnostnih ukrepov prinese pomembne prednosti tudi državam izven samega vrha lestvice.
Med letom 2024 in 2025 so največjo rast produktivnosti zabeležile Portugalska (+20,9 odstotne točke), Španija (+20,1) in Francija (+16,0). Za Slovenijo to pomeni jasen signal, da bo prihodnji razvoj močno povezan z večjo učinkovitostjo rabe virov, zmanjševanjem emisij in zviševanjem dodane vrednosti na zaposlenega. Prav na tem področju lahko Slovenija največ pridobi, saj zaostanek še omogoča hitrejše izboljšave.
Razlike med skupinami inovatorjev ostajajo velike
Čeprav je v zadnjih letih opaziti postopno zbliževanje med državami, razlike med skupinami inovatorjev ostajajo precejšnje. Povprečna razlika v uspešnosti med skupinami je naslednja: med inovacijskimi voditelji in močnimi inovatorji 18 odstotnih točk, med močnimi in zmernimi inovatorji 28 točk ter med zmernimi in nastajajočimi inovatorji 33 točk. V večini dimenzij (npr. digitalizacija, vlaganja v informacijske tehnologije, raziskovalna odličnost) države z višjo uspešnostjo beležijo stabilno prednost. Pri Sloveniji je zlasti izziv, da na področjih, kot so digitalne veščine prebivalstva in delež zaposlenih IKT strokovnjakov, ostaja pod povprečjem EU. Kljub temu pa Slovenija v nekaterih kazalnikih, kot so uvoz visokotehnoloških izdelkov, izvoz srednje- in visokotehnoloških proizvodov ter delež podjetij z inovacijami produktov, dosega zelo visoke uvrstitve.
Kljub tem razlikam obstajajo tudi izjemni primeri – v produktivnosti virov in dela so močni inovatorji letos prehiteli inovacijske voditelje, kar je redka situacija v dosedanji zgodovini EIS.
Zakaj je vse to pomembno za Slovenijo?
Evropska inovacijska lestvica nudi dragocen vpogled v to, kako dobro Slovenija sledi evropskim trendom, in katera področja so še posebej šibka ali močna. Rezultati kažejo, da je Slovenija v zadnjih letih napredovala hitreje od povprečja EU, a jo še vedno omejuje nizka intenzivnost vlaganj tveganega kapitala in digitalnih kompetenc. V prihodnjih letih bo za Slovenijo ključno pospešiti digitalno preobrazbo gospodarstva, vlagati v raziskave in razvoj, predvsem v podjetjih, izboljšati sodelovanje med akademskim in gospodarskim sektorjem ter povečati produktivnost dela in rabo virov na trajnosten način. 25 let spremljanja inovacij jasno dokazuje, da države, ki dolgoročno vlagajo v inovacije, digitalizacijo in trajnost, uspešno dosegajo višjo konkurenčnost, gospodarsko rast in kakovost življenja. Slovenija ima s svojo lego, raziskovalnimi kapacitetami in odprtim gospodarstvom vse možnosti, da ta razvoj še pospeši.
Edina Babnik, Enterprise Europe Network - Slovenija
