Velik uspeh slovenskega visokotehnološkega podjetja
Uspelo jim je pridobiti 2,45 milijona evrov nepovratnih sredstev za svoj inovativni projekt OpenLOOP.
Med 75 izbranimi podjetji v okviru Pospeševalca Evropskega sveta za inovacije (EIC Accelerator) je tudi slovensko podjetje IOS, ki je prijavilo projekt »OpenLOOP recycling technology«, namenjen tehnologiji recikliranja za trajnostno in donosno upravljanje s PET/celuloznimi odpadki.
Evropska komisija je v okviru junijskega razpisa EIC Accelerator izbrala 75 inovativnih zagonskih visokotehnoloških podjetij iz 21 držav. Gre za najbolj obetavna podjetja, ki bodo prek sklada EIC skupaj prejela skoraj 400 milijonov evrov nepovratnih sredstev in kapitalskih naložb, kar jim bo pomagalo pospešiti njihovo poslovanje. Na razpis se je sicer prijavilo več kot tisoč podjetij.
Tekom prijavnega postopka so se v podjetju obrnili tudi na svetovalca mreže Enterprise Europe Network za področje sodelovanja v programih EU in nacionalno kontaktno osebo za EIC Accelerator program, dr. Igorja Mileka, ki jim je pomagal z nasveti pri interpretiranju razpisnih pogojev in nekaterimi namigi. Vse te aktivnosti, vaje in nasveti so pripomogli k končnemu uspehu.

»IOS je prvo slovensko podjetje, ki je uspelo pridobiti financiranje v okviru EU pospeševalnika EIC, odkar je štartal program Obzorje Evropa v začetku letošnjega leta. Do sedaj so sicer do stopnje intervjuja prišla tri slovenska podjetja, IOS je zaenkrat edino, ki je pridobilo financiranje. Gre res za velik uspeh,« pojasni dr. Milek (javna agencija Spirit Slovenija).
IOS je plod vizije o združevanju znanosti in gospodarstva
Podjetje IOS je bilo ustanovljeno konec leta 2006 kot družinsko podjetje, pod vodstvom prof. dr. Aleksandre Lobnik in g. Luke Lobnika. Želja in vizija o združevanju znanosti in gospodarstva je privedla do povezovanja visoko izobraženih kadrov, ki so se podali na pot širitve svojih znanj in iskanja novih, inovativnih rešitev na področju okoljevarstva, senzorjev, nanomaterialov in tekstila. Skozi leta delovanja je podjetje širilo svoj kolektiv, višalo prihodke in ustvarilo lastno raziskovalno okolje, ki danes nudi številne možnosti za raziskave in tudi pogoje za lastno proizvodnjo. Štirje sodobno opremljeni laboratoriji se nahajajo v prostorih na sedežu podjetja, hkrati pa ima podjetje v najemu tudi proizvodno dvorano, ki je potrebna za upravljanje z reaktorji, namenjenimi pridobivanju sekundarnih surovin iz zavrženega tekstila in plastike.

»V naslednjih letih želimo podjetje usmeriti v prodajo inovativnih nišnih rešitev, ki smo jih do sedaj razvili in postati prepoznaven ponudnik v posameznih sektorjih na globalnem trgu. Nadaljevali bomo z iskanjem okolju prijaznih inovativnih rešitev za ustvarjanje višje kakovosti življenja,« pove direktorica podjetja, prof. dr. Aleksandra Lobnik.
Trenutno je podjetje vključeno v projekt Polykrožnost, kjer se ukvarjajo z razgradnjo ne le tekstilnih odpadkov, temveč predvsem plastike. »Vsa ta znanja se pri nas akumulirajo in predstavljajo veliko prednost pred konkurenco,« doda sogovornica.
Kaj je OpenLOOP, ki je prepričal žirijo EIC pospeševalnika
V projektu OpenLOOP se v podjetju ukvarjajo s kemijsko in encimatsko razgradnjo tekstilnih odpadkov do sekundarnih surovin ne-fosilnega izvora, ki se lahko uporabijo tako za proizvodnjo novih sintetičnih vlaken, plastike ali pa se uporabijo na novih področjih uporabe, kot sta na primer biorazgradljiva plastika in energija.
V projektu OpenLOOP so se v IOS-u osredotočili na depolimerizacijo poliestra in bombaža, ki skupaj predstavljata več kot 90 odstotkov vseh tekstilnih odpadkov. Depolimerizacijo dosežejo z dvema postopkoma in sicer za bombaž uporabljamo encimatsko, za poliester pa nevtralno hidrolizo.
»Vsi postopki so okolju prijazni, saj le-tega ne obremenjujejo z izpusti v zrak in vode. Po drugi strani pa smo pokazali še, da je lahko takšen projekt tudi dobičkonosen, saj večina ekoloških rešitev in procesov recikliranja do sedaj ni bilo uspešnih za prodor na trg, ker so bile cene sekundarnih surovin nefosilnega izvora v primerjavi s primarnimi surovinami fosilnega izvora še vedno previsoke,« pojasni prof. dr. Lobnik.

Trenutno imajo na IOS-u vzpostavljeno DEMO pilotno napravo, ki omogoča depolimerizacijo desetih ton tekstilnih odpadkov letno, v načrtu pa imajo še nadgradnjo, ki bo zmogla štirikratno povečanje letne kapacitete.
Koliko časa in truda je bilo vloženo v EIC prijavo
»Projekt smo začeli pripravljati točno pred enim letom in smo ga intenzivno pripravljali sedem mesecev. Tako zahtevnega projekta še nikoli nismo prijavljali,« vložen trud opiše prof. dr. Aleksandra Lobnik in doda, da so imeli pri pisanju prijave tudi pomoč zunanjih svetovalcev. Zagotovili so si tudi čas za resne strokovne, tehnične, ekonomske, vizionarske diskusije, ki so nekaj mesecev potekale na tedenski ravni. Ob tem tudi pojasni, da so imeli pred časom že tudi eno neuspešno SME prijavo, ki pa jim je sedaj služila, kot osnova za prijavo v EIC pospeševalnik.
Izpostavi tudi, da mora biti projekt zrel za naslednjo stopnico nadgradnje, saj je konkurenca izjemno močna. Projekt gre čez mnogo sit, vse pa se začne s kratko predstavitvijo projekta. »Če je ideja sprejeta, v naslednji fazi posnameš kratek spot, kjer se celotna ideja projekta predstavi na nekoliko drugačen način. Če si še tukaj sprejet, si povabljen, da oddaš celoten projekt, ki je največji in najzahtevnejši zalogaj in ki smo ga praktično brusili celo leto. Če si še tukaj uspešen, si povabljen na končni intervju, ki traja 45 minut. Na intervjuju se v desetih minutah predstavi projekt, temu pa sledijo vprašanja petih strokovnjakov iz različnih področij.«
Na zadnjo fazo so se pripravljali še posebej intenzivno, saj med omenjenim intervjujem iz konkurence izpade še več kot polovica projektov. V njihovem primeru je bilo na intervjuju približno 250 podjetij, izbranih pa je bilo le 75 projektov. »Vse te številke jasno kažejo, da potrebuješ ne le odličen projekt, inovativno idejo, vizijo, pogum, voljo, odličen poslovni model, temveč tudi srečo,« razmišlja direktorica podjetja in doda, da je podjetje IOS vse navedeno pri tej prijavi imelo in zato tudi uspelo.
Pravijo, da bi z razgradnjo tekstilnih odpadkov nadaljevali tudi brez pridobljenih sredstev, vendar bi bila sama prepoznavnost tehnologij in njihova prodornost počasnejša. Z EU sredstvi bo realizacija in industrializacija razgradnje tekstilnih odpadkov veliko hitrejša. »EU nam odpira veliko dodatnih poti, predvsem za našo širšo prepoznavnost kot enega vodilnih svetovnih podjetij na področju recikliranja tekstilnih odpadkov in veliko več priložnosti pridobitev investitorjev in kupcev,« doda prof. dr. Aleksandra Lobnik.
Kakšni so načrti podjetja po pridobitvi sredstev
Na področju recikliranja je njihova vizija preprosta. Ta je postaviti prvo tovarno za kemijsko in encimatasko recikliranje tekstilnih odpadnih mešanic PET/celuloza. V prvi fazi jih zanimajo EU trgi, kasneje pa tudi ostali globalni trgi.
Predvsem pa se veselijo novih izzivov in vseh priložnosti, ki so pred njimi v sklopu OpenLOOP projekta. Z njihovimi rešitvami želijo prispevati k bolj učinkovitemu reševanju problematike tekstilnih odpadkov, ki jih po zakonodaji ni več mogoče odlagati na odlagališča, sežig pa tudi ne predstavlja najboljše rešitve.