Michiel Scheffer, predsednik upravnega odbora Evropskega inovacijskega sveta (EIC), je nedavno opravil obisk Slovenije, med 20. in 22. novembrom, kjer je namenil 48 ur za raziskavo inovacijskega ekosistema v državi. V svojem prispevku na LinkedIn-u je delil svoje ugotovitve in poglede na stanje inovacij ter podjetništva v Sloveniji.
Scheffer je opisal, kako poteka njegov obisk terena, ki vključuje številne dejavnosti. Med obiskom se sreča s ključnimi akterji v inovacijskem ekosistemu, izvede informativne seje s prijavitelji in prejemniki sredstev EIC, organizira okrogle mize s ključnimi igralci ekosistema ter izvaja temeljne politične razprave. Poudaril je, da si vedno prizadeva obiskati tudi prejemnike sredstev, da bi bolje razumel njihovo potovanje inovatorjev, kar se ujema s ključno nalogo predsednika EIC.
Slovenijo je postavil v kontekst kot majhno državo v srednji Evropi, ki se nahaja na križišču različnih vplivov - sredozemske usmeritve, habsburške zgodovine in socialistične dediščine. Opisal je, kako je država v zadnjih tridesetih letih doživela uspešen prehod, vendar se sooča s številnimi izzivi. Slovenija ima majhen bruto domači proizvod (BDP), primerljiv z regijo srednje velikosti v EU, omejeno, vendar kakovostno raziskovalno infrastrukturo ter močno industrijo, predvsem kot podizvajalec in dobavitelj komponent za avtomobilsko in smučarsko industrijo.
Scheffer se je osredotočil na pomen ekosistema inovacij ter kulture podjetništva. Izpostavil je, da ekosistem določajo pogoji, ki vključujejo proizvodno okolje, podjetniško kulturo in strukturo, spretnostno bazo, izobraževanje, kapitalsko bazo in finančni trg. V Sloveniji je poudaril močno bazo veščin, vendar tudi dejstvo, da je podjetniška kultura bolj usmerjena k velikim podjetjem in kratkoročno usmerjenim MSP-jem. Finančni trg pa je ozek in premalo specializiran.
Eden od ključnih izzivov, ki jih je izpostavil, je spodbujanje podjetništva in inovacij v globokih tehnologijah. To zahteva semensko financiranje in finančne ter davčne instrumente za zmanjšanje "doline smrti" v razvoju novih produktov. Scheffer je poudaril, da je kultura pomembna, vendar tudi, da ne smemo preveč poudariti vloge kulture, saj delež inovatorjev v globokih tehnologijah ostaja nizek tako v Sloveniji kot drugod. Kljub številnim prizadevanjem se delež EIC prejemnikov v Sloveniji giblje pod 0,25% vseh malih in srednjih podjetij (MSP).
Poleg tega se je dotaknil izziva, s katerim se soočajo majhne države, kot je Slovenija, glede specializacije. Medtem ko se velike države ali regije lahko odločijo za specializacijo v nekaj sektorjih, majhne države nimajo te luksuzne izbire. Slovenija je opredelila kar 10 prednostnih sektorjev, kar je po Schefferjevem mnenju izziv, saj ohranja širok pogled in neizbiro. Za uspeh pri prehodu na bolj osredotočeno pametno specializacijo je Scheffer predlagal, da se uporabi dokazna osnova (na osnovi merljivih kazalnikov, kot so patenti in globalno priznane specializacije), ki jo lahko dopolni misijski pristop ter iskanje sodelovanja in tekmovanja z bližnjimi regijami, kot so Hrvaška, Avstrija in italijanska Veneto regija.
Pomemben vidik je tudi podpora inovacijam in začetkom podjetij v globokih tehnologijah, kar zahteva razumevanje poti inovatorjev. Scheffer je izpostavil, da bi morali imeti eno samo točko za storitve, še posebej v manjših državah, ter zagotoviti, da so ti viri na voljo za vse faze razvoja novih produktov. Prilagojen pristop, ki temelji na sistematičnem prepoznavanju in podpori potencialnih prijaviteljev, je ključen. Poleg tega se je dotaknil pomena povezovanja skupnosti prakse, ki spodbuja stike med prejemniki sredstev, neuspešnimi prijavitelji in tistimi, ki si prizadevajo za prijavo. Prav tako je pozval države članice, da dodajo vrednost in vsebino "Pečatu odličnosti", ki ga podeljujejo podjetjem z odličnimi ocenami, vendar pod proračunskimi omejitvami. Scheffer meni, da bi tak pečat moral omogočiti regionalno ali nacionalno finančno podporo, kar bi podjetjem pomagalo preživeti, se razvijati in integrirati v inovacijski ekosistem.
Na koncu je Scheffer poudaril, da ni enotnega pristopa, ki bi ustrezal vsem državam ali regijam. Kljub temu pa je ključno, da inovacijski ekosistem ostaja živ, se prilagaja in raste, ne glede na politične vplive. Poudaril je, da mora biti inovacija maraton, ki zahteva stabilne institucije in dolgoročne cilje ter povezane kazalnike uspešnosti.
Michiel Scheffer je s svojim obiskom Slovenije in svojimi poglobljenimi razmišljanji prispeval k razumevanju izzivov in priložnosti v inovacijskem ekosistemu države ter spodbudil razmislek o prilagoditvi strategij za boljšo podporo inovacijam in podjetništvu v Sloveniji.
Povezava do prispevka na Linkedinu