Evropska komisija je objavila poročilo o stanju Digitalnega desetletja 2024, v katerem ocenjuje napredek držav članic EU na poti digitalne preobrazbe, usmerjene k ciljem Digitalnega desetletja do leta 2030. Letošnje poročilo prvič vključuje tudi analizo nacionalnih strateških načrtov, ki jih je pripravila vsaka država članica, vključno s Slovenijo, z namenom doseči digitalne cilje. Kljub napredku v določenih sektorjih pa ostajajo številni izzivi, predvsem na področju digitalnih veščin, dostopa do naprednih tehnologij in izboljšanja digitalne infrastrukture.
Slovenija – napredek in priložnosti za izboljšave
Slovenija se v poročilu izkazuje z napredkom na področju e-uprave in e-zdravja, predvsem zaradi uvedbe nacionalnega e-ID sistema in visoke stopnje digitalne zrelosti v zdravstvu. Poleg tega je država dosegla visoko stopnjo pokritosti s 5G omrežjem, kar vključuje ključne frekvenčne pasove. Po raziskavi Eurobarometerja se kar 74 % prebivalcev Slovenije strinja, da digitalizacija olajšuje njihovo vsakdanje življenje, kar je rahlo nad povprečjem EU.
Kljub tem dosežkom Slovenija še vedno zaostaja pri osnovnih digitalnih veščinah prebivalstva, kjer je le 49,7 % ljudi osnovno digitalno usposobljenih, kar je pod povprečjem EU. Poseben izziv predstavlja tudi nizka stopnja sprejetja naprednih tehnologij, kot sta podatkovna analitika in umetna inteligenca, predvsem med majhnimi in srednje velikimi podjetji (MSP).
Ambiciozna, a še ne popolnoma formalizirana strategija
Slovenija je letos objavila dolgo pričakovano Strategijo digitalnih javnih storitev 2030 in je aktivna članica več evropskih digitalnih centrov, kot je zavezništvo za jezikovne tehnologije. Čeprav Slovenija izkazuje visoko ambicijo pri doseganju ciljev Digitalnega desetletja, pa njena nacionalna strategija še ni formalno sprejeta na državni ravni, kar bi omogočilo polno zavezanost ciljem. Strategija vključuje vrsto ukrepov, med njimi cilje za povečanje osnovnih digitalnih veščin, vzpostavitev gigabitne povezljivosti in uvajanje umetne inteligence.
Potreba po pospeševanju ukrepov za digitalizacijo MSP
Kljub naporom za povečanje digitalizacije, slovenska podjetja, še posebej MSP, zaostajajo pri uporabi digitalnih orodij. Slovenija ima najnižje rezultate v EU na področju osnovne digitalne intenzivnosti MSP, uporabe računalništva v oblaku in podatkovne analitike. Slovenija si prizadeva to izboljšati z novimi pobudami, kot je Tehnološki inovacijski sklad, vendar so nekatere ključne pobude trenutno v zastoju. Poročilo priporoča nadaljnjo podporo za hitrejšo implementacijo naprednih tehnologij, kot sta umetna inteligenca in podatkovna analitika, še posebej z usmerjenimi ukrepi za MSP.
Pomanjkanje digitalnih veščin in pomanjkanje strokovnjakov za IKT
Nizka stopnja osnovnih digitalnih veščin v Sloveniji predstavlja ključen izziv. Poleg tega poročilo izpostavlja potrebo po boljši uskladitvi izobraževalnih programov s potrebami trga dela, še posebej na področju IKT. Slovenija poskuša z reformami visokega šolstva in nekaterimi specifičnimi programi (npr. za povečanje deleža žensk v IKT) zapolniti to vrzel, vendar bo potreben dodatni trud.
Podpiranje zelene preobrazbe z digitalizacijo
Slovenija že izvaja projekte, ki uporabljajo digitalne tehnologije za podporo trajnostni preobrazbi, kot je pilotni projekt za spremljanje porabe energije v stavbah z uporabo IoT. Kljub temu bi država potrebovala bolj koherentno strategijo za združitev digitalne in zelene preobrazbe, vključno s spremljanjem emisij in spodbujanjem trajnostnih poslovnih modelov.
Kritični premiki potrebni za dosego ciljev do leta 2030
Evropska komisija Slovenijo poziva, naj nadaljuje in pospeši prizadevanja za izboljšanje digitalne infrastrukture, predvsem v podeželskih območjih, ter naj pospeši izvajanje ukrepov za večjo uporabo naprednih tehnologij med MSP in povečanje števila IKT strokovnjakov. Slovenija naj bi tudi hitreje implementirala ukrepe na področju kibernetske varnosti, da bi zagotovila varna in odporna omrežja 5G.
Zaključek: Vztrajno, a počasno proti ciljem Digitalnega desetletja
Poročilo o stanju Digitalnega desetletja za leto 2024 Slovenijo postavlja pred pomembne izzive, vendar tudi odpira nove priložnosti. Slovenija ima na voljo številne vire EU, ki jih lahko učinkovito uporabi za pospešitev svoje digitalne preobrazbe in za zmanjšanje vrzeli med velikimi podjetji in MSP. Z bolj usklajenim pristopom, okrepljenimi digitalnimi veščinami in hitrim sprejetjem naprednih tehnologij bo Slovenija lahko izkoristila priložnosti, ki jih digitalna preobrazba ponuja za povečanje konkurenčnosti, trajnost in blaginjo družbe.