Prejšnji teden so evropski voditelji, po neformalnem srečanju predsednikov držav in vlad, sprejeli Budimpeško deklaracijo o novi evropski konkurenčnosti. Ta ključni dokument poudarja zavezo EU k izboljšanju globalne konkurenčnosti, zagotavljanju gospodarske blaginje, trajnosti in odpornosti v spremenjenih geopolitičnih okoliščinah, ekonomskih omejitvah in podnebnih izzivih.
Ključna poročila kot osnova deklaracije: vpogled Enrica Lette in Maria Draghija
Budimpeška deklaracija temelji na vpogledih iz dveh ključnih poročil: "Več kot zgolj trg", ki ga je pripravil Enrico Letta, in "Prihodnost evropske konkurenčnosti", ki ga je pripravil Mario Draghi. Ti poročili osvetljujeta pereče izzive in prinašata predloge za prihodnost, s čimer voditeljem EU nudita temelje za odločne ukrepe. EU priznava, da je napočil čas za korenite spremembe in si prizadeva zapolniti vrzeli v inovacijah in produktivnosti, tako znotraj EU kot v primerjavi z globalnimi tekmeci.
Dvanajst ključnih stebrov konkurenčnosti za oblikovanje strateške prihodnosti EU
Budimpeška deklaracija določa dvanajst ključnih stebrov konkurenčnosti, ki poudarjajo celovit in usklajen pristop k EU instrumentom in politikam, tako na ravni Unije kot držav članic. Glavna področja vključujejo:
- Poglobitev enotnega trga: Voditelji so poudarili neizkoriščen potencial popolnoma delujočega enotnega trga za spodbujanje inovacij, investicij in odpornosti. Nova strategija za enotni trg s časovnico bo predstavljena do junija 2025.
- Unija prihrankov in investicij: Cilj te pobude do leta 2026 je poenotiti kapitalske trge, kar bo še posebej koristilo MSP in zagonskim podjetjem ter spodbudilo pravične naložbene priložnosti. Pomembna prioriteta ostaja tudi dokončanje bančne unije.
- Industrijska prenova in razogljičenje: EU bo spodbujala industrijsko politiko, ki podpira tako tehnološke kot tradicionalne industrije v prehodu, s poudarkom na rasti visokotehnoloških sektorjev in ustvarjanju kakovostnih delovnih mest.
- Poenostavitev regulativ: EU se zavezuje k "revoluciji poenostavitve", da zmanjša birokracijo, še posebej za MSP. Do začetka leta 2025 se načrtuje zmanjšanje poročanj za vsaj 25 %.
- Pripravljenost na področju obrambe: EU se zavezuje k okrepitvi obrambnih tehnoloških zmogljivosti in raziskovanju možnosti za financiranje javnih in zasebnih pobud.
- Globalno vodstvo na področju raziskav in inovacij: EU si prizadeva doseči cilj 3 % BDP za raziskave in razvoj do leta 2030, medtem ko bo podpirala predlog Enrica Lette o "peti svoboščini", ki bo krepila raziskave in izobraževanje na enotnem trgu.
- Energetska suverenost in podnebna nevtralnost: EU bo kot prednostno nalogo obravnavala popolno integracijo čiste energije ter stabilne cenovne politike ob ohranjanju podnebnih ciljev.
- Krožno in učinkovitostno gospodarstvo: EU se zavezuje k aktu o krožnem gospodarstvu, ki bo spodbujal integriran trg za sekundarne surovine in kritične surovine.
- Digitalna preobrazba in podatkovno gospodarstvo: Digitalne inovacije ostajajo v središču pozornosti, pri čemer bo EU do sredine 2025 predlagala celovite načrte za digitalno varnost in uporabo naprednih tehnologij.
- Razvoj veščin in socialna enakost: Vlaganje v veščine, zmanjševanje neenakosti in krepitev visokokakovostnih delovnih mest bo temeljilo na načelih Evropskega stebra socialnih pravic.
- Trajnostna trgovinska politika: EU se zavzema za trajnostno trgovinsko politiko, usmerjeno k odpornosti, z WTO kot osrednjim stebrom, ki podpira gospodarsko varnost.
- Trajnostni kmetijski sektor: EU podpira pošten in konkurenčen kmetijski okvir, ki je ključen za zagotavljanje prehranske varnosti in stabilnosti na trgu.
Naložbe kot hrbtenica konkurenčnosti
Za dosego zastavljenih ciljev na področju konkurenčnosti so potrebne obsežne naložbe, zato se EU zavezuje k mobilizaciji javnega in zasebnega kapitala prek Večletnega finančnega okvira, Unije kapitalskih trgov in povečanega sodelovanja z Evropsko investicijsko banko. Voditelji bodo raziskali tudi možnosti za nove vire financiranja, s katerimi bi dosegli ambiciozne cilje EU.
Pot naprej
Budimpeška deklaracija je jasen poziv k enotnosti in sodelovanju ter poziva vse institucije EU, države članice in deležnike, naj se zavežejo k novi evropski konkurenčnosti. Voditelji EU bodo v prihodnjem letu spremljali napredek ter si prizadevali, da Unija ostane vodilna sila na področju inovacij, trajnosti in odpornosti.