Konec novembra je v Pragi potekala konferenca SME Assembly 2022, osrednji dogodek evropskega tedna malih in srednjih podjetij (MSP). Gre za vsakoletno srečanje podjetnikov, oblikovalcev politik in poslovnih organizacij.
Na tem osrednjem dogodku za mala in srednje velika podjetja (MSP) v Evropi vsako leto potekajo razprave in pogovori na najvišji ravni, s ciljem pomagati spodbuditi evropska podjetja in jih opremiti s pravimi orodji za trenutne izzive, kot sta digitalizacija in zeleni prehod.
Osrednja tema letošnjega dogodka je bila iskanje rešitev za MSP, ki se soočajo s težavami, povezanimi z gospodarskimi učinki visokih cen energije, motnjami v dobavnih verigah in ruskim vdorom v Ukrajino; kako zagotoviti trajnost, odpornost in digitalnost evropskih podjetij prihodnosti; oblikovanje konkretnih predlogov, ki bodo vključeni v sveženj ukrepov za pomoč MSP, ki ga trenutno pripravlja Komisija.
Konference se je letos v živo udeležilo več kot 500 delegatov, še več pa jih je dogodek spremljalo preko spleta. Med drugimi se je konference udeležil tudi Mito Žnidarko, ki si skupaj s kolegi iz Sektorja za spodbujanje podjetništva in tehnološkega razvoja na javni agenciji SPIRIT Slovenija prizadeva za krepitev nacionalnega inovacijskega ekosistema.
V nadaljevanju sogovornik predstavlja 44 glavnih poudarkov, ki so jih med konferenco na različnih panelih predstavili strokovnjaki s vseh koncev Evrope:
Kako uspešno so obdobje pandemije prekrmarili MSP-ji po ocenah Evropske komisije
1. Okrevanje po pandemiji je bilo zelo močno in je doseglo vrhunec v prvi polovici leta 2022. V drugi polovici leta ter v 2023 pa se ponovno pričakuje zmanjšanje napredovanja.
2. Največja ovira za rast je pomanjkanje kvalificiranih delavcev, sledita zmanjšanje kupne moči in rast plač.
3. Največja izziva pri zelenem prehodu sta zapletenost predpisov in potrebne naložbe.
4. Petina MSP-jev ima strategijo za zmanjšanje ogljičnega odtisa. To počnejo predvsem z zmanjševanjem odpadkov, varčevanjem z energijo,materiali in viri ter oblikovanjem okolju prijaznejših izdelkov in storitev.
Kaj je pokazala ekonomska raziskava Eurochambres 2022
5. Med podjetniki je zaznati opazen padec optimizma za leto 2023.
6. Predvideva se precejšnji upad izvoza, podjetja so previdna tudi pri napovedi domače prodaje.
7. Enako velja za področje zaposlovanja. Začasni ukrepi, ki so jih države sprejemale za preprečevanje učinkov pandemije, se zdijo nevzdržni v kontekstu prihajajočih izzivov.
8. Podjetja bodo verjetno odložila naložbe in varčevala.
9. Poslovno zaupanje je na zelo nizki ravni. Veliko nižje kot med pandemijo COVID-19 in finančno krizo.
10. Izzivi podjetij ostajajo: cenovno dostopna energija, kvalificirana delovna sila, pomanjkanje surovin itd.
Kako daleč smo pri zelenem in digitalnem prehodu in večji konkurenčnosti
11. Zeleno in digitalno se med seboj dopolnjujeta.
12. Digitalna transformacija pospešuje zeleni prehod in povečuje konkurenčnost.
13. Kljub temu, da obstaja močna potencialna korelacija, empirični podatki v tej fazi zeleno še ne povezujejo z dvigom konkurenčnosti.
14. O omenjenih treh stebrih moramo razmišljati enovito, povezano (zlasti glede zelene in konkurenčne politike).
15. Nujno je odpravljanje ovir, ki otežujejo dvojni prehod, pri čemer potrebujemo tudi boljše podatke, še posebej, ko gre za zeleni prehod.
16. Nobena država članica EU še ni dosegla zastavljenih rezultatov na teh treh področjih.
17. Slovenija je na lestvici konkurenčnosti MSP na tretjem mestu od 27 držav, kar je odlično, vendar ima pri prizadevanjih za digitalizacijo zgolj povprečne rezultate (14. mesto) , ko gre za zeleni prehod pa je na repu držav EU (20. mesto).
Bolj podrobno o digitalni preobrazbi MSP-jev
18 . Cilji digitalnega desetletja so zahtevni, EU zato temu področju namenja znatno podporo.
19. Program Digitalna Evropa, skupaj z digitalnimi inovacijskimi središči, je zelo pomemben za digitalno preobrazbo podjetij v Evropi.
20. Poseben poudarek je na spodbujanju raziskovalno-razvojnih partnerstev med akademsko sfero in industrijo, kjer potrebujemo več malih in srednje velikih podjetij.
21. MSP-ji so manj naklonjeni tovrstnemu sodelovanju, saj jim zapletenost instrumentov financiranja predstavlja precejšen izziv. Pri tem so za MSP, ki želijo delovati agilno, še posebej problematični dolgi časovni okviri instrumentov.
22. Zgraditi moramo ekosisteme okoli ključnih grozdov (umetna inteligenca itd.)..
23. Pomemben je celosten pristop (4 razsežnosti): znanja in spretnosti, digitalna preobrazba podjetij, varna in trajnostna digitalna infrastruktura, digitalizacija javnih storitev.
Kakšna je nova realnost na področju financiranja
24. Dostop do financiranja je izziv po vsej EU. Trg javnih naročil je za MSP-je problematičen, zato obstaja potreba po alternativnih virih.
25. MSP-ji, ki so Evropo pripeljali iz krize COVID-19, so to storili z malo razpoložljivimi možnostmi financiranja.
26. Največ finančnih sredstev so zagotovile institucije EU in vlade držav članic, manj pa kapitalski trgi.
27. Na celotnem notranjem trgu EU ostaja vprašanje, kako povezati vlagatelje z MSP-ji.
28. Vzpostavljen je bil trg zelenih in digitalnih obveznic za MSP.
29. Za regijo Jugovzhodne Evrope je izredno pomembna platforma za množično financiranje lastniškega kapitala v Zagrebu.
30. Zanimivo novost predstavlja financiranje dobavne verige MSP-jem (prodaja računa z majhnim popustom Evropski banki za obnovo in razvoj, da se takoj pridobi likvidnost).
31. Omejena diverzifikacija (tudi virov financiranja) in omejeni blažilniki (likvidnost, pa tudi človeški viri) bodo glavni izzivi MSP na tem področju v prihodnje.
32. Evropa trpi tudi zaradi pomanjkanja programerjev; podjetja zato vlagajo v mlade štipendiste in jih izobražujejo. Od EU se pričakuje podpora takšnim programom usposabljanja.
Pomen kulturne in ustvarjalne industrije v EU
33. Kulturne in ustvarjalne industrije so po novem uradno priznane kot panoga v sklopu evropskega industrijskega ekosistema.
34. Program Obzorje Evropa vključuje podpoglavje o kulturi in ustvarjalnih industrijah, kar je pomembna pridobitev.
35. Večina podjetij v tem sektorju so mala in srednja podjetja ter samostojni podjetniki.
36. Kultura in ustvarjalnost sta katalizatorja sprememb in evropske politike.
37. Gledano skozi perspektivo kulturnikov in ustvarjalcev, je pomembno, da oblikovalci politik prenehajo postavljati cilje, ampak ustvarijo vsebinske okvirje za pogovore, ki bodo pripeljali do političnih usmeritev.
38. Oblikovalci politik se morajo zavedati, da družba že sama predlaga nove zamisli, ki jih je smiselno uporabiti.
39. Zanimivo je, da nekateri od pobud, kot je Novi evropski Bauhaus, pričakujejo več konkretnosti, medtem ko koordinatorji programa temu nasprotujejo, saj želijo spodbujati ustvarjalnost sodelujočih, da razvijajo lastne rešitve.
40. Potrebno je začeti razmišljati drugače, upočasniti proces, več opazovati, biti hvaležni in delati stvari brez medsebojne tekmovalnosti.
Kako lahko javna naročila pomagajo pri spodbujanju inovacij
41. Vrednost javnih naročil v EU znaša kar 4,2 % BDP letno. Javna naročila so zato pomemben vir financiranja inovacij.
42. Leta 2023 lahko pričakujemo vzpostavitev enotne evropske Digitalne platforme javnih naročil.
43. Že sedaj pa so na voljo nekatere druge platforme: Innobuyer.eu, platforma skupnosti Evropskega sveta za inovacije, ECOLab ipd.
44. Enota Evropskega sveta za inovacije, ki je zadolžena za storitve pospeševanja poslovanja, podpira MSP-je v treh fazah procesa: #pathfinder, #transition, #acceleration.